~TOKRAT ČISTO SVEŽA OBJAVA ;)~

Da vam sedaj lahko sploh pišem, se imam za zahvaliti prijaznemu fantu, ki se imenuje Karim in prihaja iz Tunizije. Študira nekaj v zvezi z informatiko, zato sem ga zaprosila za pomoč. Internet mi namreč že od včeraj (moram sedaj reči od predvčerajšnjim) ne dela. Ker mi ni delal MSN, sem sama nekaj pritiskala in potem je šlo vse v ****. V glavnem, Karim mi je poskušal pomagati, ampak je neka napaka v wifi povezavi na mojem računalniku, tako da mi je prijazno posodil svoj usb wifi ključ in tako sem sedaj vsa srečna na vezi :).
Kaj se je dogajalo zadnje dni? V četrtek smo pisali test, s pomočjo katerega nas bodo razvrstili v skupine za tečaj učenja francoščine kot tujega jezika. Na predavanja večini ni še uspelo iti, saj smo imeli še fuuuuuuul stvari za urediti. Sedaj imam zrihtano že večino stvari, čaka me pa še sprememba učnega načrta, v 14 dneh dobim bančno kartico (baje nam bodo za vodenje računa odbili 50€!!!), moram pa še nekaj urediti glede vpisa, saj so nam ene papirje pozabili dati. Upam tudi, da kmalu prikaplJa na moj račun Erasmus štipendija in socialna pomoč.
Včeraj smo bili do 3h v kuhinji. Slovenke plus dva Francoza in en Tunizijec. Smo se malo pogovarjali, učili francoščine in slovenščine in se pri tem fajn narežali. Sredi noči pa me je zbudilo grozno butanje v okna. Je bil zgleda nek grozen veter in sem mislila, da mi bo razbilo šipe. Tudi večina ostalih punc se je zbudila in se ustrašila tega orkana. No potem se je vse skupaj umirilo.
Danes smo spale malo dlje časa, potem pa smo šle (vseh 7 ;) ) peške v mesto La Garde, v katerega spada tudi naš kampus. Smo si ogledale cerkvico na vrhu hribčka, videle morje, šle na pijačo. Potem pa smo šle še v šoping center, kjer smo si nakupile stvari za skupno večerjo (najprej smo mislile, da bo kosilo :) ). Smo si skuhale krompir, spekle zelenjavne zreščiče (bili so res majhni) in si naredile solato. Njam, je bilo prav dobro. Sedaj sem pa v wifi s sobi s še nekaj obsedenci :). Punce so šle žurat, jaz pa raje tukaj uživam, saj bo žurk še veliko ;) (ne in nisem stara zakonka in zakrknjenka ;) ). Pozdravčke vsem!

Skoraj vse Slovenke v kuhinji (ena manjka), kjer smo se zabavali po svoje ;).

Danes, na poti v mesto (seveda ena spet manjka, ker je slikala ;) ).

Cerkvica iz 12.stoletja in obrambni stolp na hribčku v La Garde.

Jutri gremo mogoče do morja pogledat, bi bil že čas ;). No razen, če bodo punce prišle prepozno iz žura in se jim ne bo dalo iti. Ma dobro, imamo še 4 mesece, tako da se nikamor ne mudi!
Aja še to, tukaj je toliko trgovin in s takimi lepimi stvarmi, da moraš prav proč gledati :))). Folka v trgovinah pa ogromno, nisem še videla toliko ljudi v eni trgovini, ne vem kako mora biti v Parizu! Nič, zdaj grem pa res spat :). Lahko noč vsem, se beremo! ;)

~PRVI DNEVI NA IZMENJAVI...~

Lep pozdravček iz mesteca La Garde, kjer se nahaja naš študentski kampus :). Po vseh zapletih, ki so zgleda velika značilnost Francije, mi je včeraj končno uspelo priti do interneta (v wifi sobi v študentskem domu). Juhej, to je bil namreč pravi podvig, saj tukaj brez študentske nimaš kaj početi, brez nje nimaš dostopa niti do interneta (no razen, če greš v kakšen Mc Donald´s, kjer imajo wifi povezavo)! Da je študentska tukaj res sveta dokazuje tudi to, da služi tudi kot nekakšna bančna kartica; ima čip in nanjo lahko polagaš denar. Nisem še točno ˝pogruntala˝ tega sistema, bom povedala še kaj, ko še kaj več izvem :). V glavnem, od včeraj naprej sem ponosna lastnica modre kartice. Da sem jo dobila… to je pa druga zgodba! Ne glede na to, da je tukaj vsako leto veliko Erasmovcev, se jim ne sanja ravno, kaj morajo točno z nami narediti, kar se tiče vpisa. Tako, da vsak drugače pove in potem se sprehajaš in sprehajaš od ene pisarne do druge. Tukaj morajo študenti plačati, kar visoko vpisnino, saj je všteto še zdravstveno zavarovanje, nam pa tega ni bilo potrebno in to njim ni bilo ravno jasno. Od nas so zahtevali tudi fotokopijo zadnje dobljene diplome, ampak seveda se naš sistem razlikuje od njihovega in njim je to težko razumeti. V glavnem, nam ni bilo potrebno nič plačati in nobena fotokopija ni bila potrebna, to so potem ugotovili s skupnimi močmi :). Na srečo sva s sošolko Sašo naletele na enega mladega fanta, ki se naju je usmilil, ko je videl, kako sva obupani. Ljudem, ki vpisujejo je vse jasno in samoumevno, nama pa ni bilo niti približno, tako da res treba prav proslaviti to modro pridobitev :).
Glede bivališča je bilo še najlažje… Ena prijazna punca nama je pokazala kje je SRI (mednarodna pisarna) in tam sva se srečali z eno gospo, ki nama je dala še neke papirje za izpolniti, potem pa je poklicala enega fanta (verjetno tutor za tuje študente), ki naju je peljal do CROUS-a (ta ustanova ureja bivališča), kjer nama bodo odprli račun na francoski banki (tja nam bodo po koncu izmenjave nakazali kavcijo za študentsko sobo), potem pa še do recepcije našega študentskega doma, kjer so naju najprej fajn obrali (24,15 € ena noč v sobi, ker sva prišli en dan prezgodaj+ 268,75€ za najemnino+ enaka vsota za kavcijo= 561,65€!!!), potem pa sva dobili ključ od sobe. Sobo imam v 7.nadstropju, številka 719, če pride kdo na obisk ;). Z njo sem pa zelo zadovoljna, saj ima veliko okno z zame lepim pogledom (lučke a la Las Vegas ponoči, čez dan se pa v ozadju vidi še hribček :)), mali hladilnik, imam pa tudi svojo kopalnico. Soba je res luškana, svetla in dovolj velika. Zelo zanimiv je tuš, ki je narejen na ta način, da pritisneš na gumb in se ulije voda in to ponavljaš pač dokler ne končaš s tuširanjem :).
Pa naj povem še kaj o samem potovanju. Sašin oče naju je pripeljal do sem z avtom in moram reči, da je bilo to zelo luksuzno J. Tega se posebej zavedam zdaj, ko vidim, ko prihajajo ostale Slovenke, otovorjene kot mule in nama razlagajo, kako so prestopale iz enega vlaka na drugega z vsemi temi kovčki :). No, včeraj sta prispeli še zadnji dve, tako da nas je zdaj vseh sedem. No, naj se vrnem na pot… Potovali smo 10 ur, vmes pa smo imeli tri postanke. V bistvu sploh ni tako daleč, če greš z avtom. Sašin oče je imel še navigacijo, tako da nam je tetica cel čas govorila ˝preračunavam… vozite še xy kilometrov, zavijte levo, desno, v krožišče…˝ J. Prvo noč smo prenočili kar v hotelu Balladins, ki je bil seveda tudi kar drag. 59€ na sobo! Najprej sva šli vprašat v en cenejši hotel, ampak je bil zaseden, v hotel Formule 1, ki je v bistvu hostel (Francozi jim ne rečejo tako) pa potem niti nisva šli vprašat, saj od Saše oče ne bi hotel biti v njem :).
No, sedaj smo nastanjeni, vpisani, imamo pa še vseeno kar veliko birokracije za rešiti. Med drugim si moramo urediti socialno pomoč, iti po bančno kartico, narediti modifikacijo ˝learning agreementa˝ (pogodba glede izpitov med našo in tukajšnjo fakulteto), itd. Glede na to, da papirologije kar ni konca, nam seveda še ni uspelo raziskati okolico. Zaenkrat se dokaj znajdemo po kampu, ki je mimogrede ful luškan (palme, borovci, babmus :)) in tudi do nakupovalnega centa, ki je čisto zraven sva s Sašo tudi že šle. Danes nameravamo malo raziskati La Garde, za vikend pa mogoče Toulon. Seveda imamo za naprej velike potovalne načrte, upam da nam finančno znese, saj bi si rade ogledale celo Cote d´Azur (Azurno obalo).
Aja, skoraj sem pozabila omeniti to zaradi česar sem sploh prišla :))). Predavanja in izpiti!!! ;) Naš fax smo že našli in je prav luškan, bile smo tudi na sestanku z neko ˝directrice˝ (direktorico) oddelka, ker smo se morale nekaj zmeniti glede učnega sporazuma, na predavanja pa nam ni še uspelo iti, saj je res nonstop nekaj za urejati. V ponedeljek začnemo ;).
Spoznale smo tudi že nekaj folka iz študentskega, saj so vsi res zelo prijazni in komunikativni in željni poznanstev. Tako so nas predvčerajšnjim povabili v Table blanche (Bela miza), smo mislile, da je to kak lokal, potem pa ugotovimo, da je to par mizic zraven doma, kjer se folk malo druži in ga pije :). No, tam smo spoznale še nekaj Nemk, Italijanko, Kolumbijce, Francoze, itd. Vsak dan pa na hodniku ali pa v dvigalu spoznamo še koga :). Kar zanimivo no. Nič, to bo zaenkrat vse, se javim čim prej spet ;).

P.S.: Ljubiiii, Mateja, Kristina, Julija, Tjaša, bratc in še kdo… kdaj pridete na obisk??? Ker če mislite res vsi priti, bo treba razpored narediti ;). Mamica, fadriljo, prideta tudi vidva? :)

Hotel, v katerem smo prespali prvo noč.

Naše prevozno sredstvo od Ljubljane do sem, ki nam je super služilo.

Sašin atko nas je v torek povabil na kosilo. Med vsemi specialitetami seveda nismo vedele, kaj bi izbrale. Pa smo se odločile za tega lososa (menda je bil surov) s svežo zelenjavo in popečenimi paradižniki. Meni ni bilo ravno všeč, tako da nisem vsega pojedla. Sem pa pojedla ves pomfri, ki sem ga dobila zraven :).

Moja sobica v študentu oziroma le del le-te, saj jo je zelo težko celo ujeti.

Kopalnica in wc.

Pogled iz mojega okna podnevi (gora Coudon).

Pogled iz sobe ponoči, ki je v resnici ful lepši. Te lučke so od nakupovalnega centra, ki je res veeeeeeelik.

Moja modra pridobitev, vredna zlata :). Ampak slikica je pa obupna! So nas slikali kar na faxu (vsaj nekaj dobrega!).

Vse to je bilo napisano že pred 3 dnevi, ampak ker me internet spet zafrkava, prej nisem utegnila objaviti.

~ ODHAJAM...~

Če se že od vseh poslavljam, se pa moram še od mojega blogića in mojih bralcev :).
V glavnem, vse je urejeno za odhod (razn kovčka :))), to me še čaka zdaj). Erasmus pogodbo smo podpisali (ja to nam je po vseh zapletih celo uspelo, seveda je morala posredovati mednarodna pisarna, saj so na nas skoraj pozabili), zdaj čakamo še nakazilo, da ne bomo bankrotirali ;). Jutri me ljubi pelje do Ljubljane, od koder bomo krenili proti našemu cilju: Francija, Toulon oziroma La Garde, kjer se nahaja naš kampus. Upam, da bomo srečno prispeli na cilj (gremo namreč z avtom) in da tudi z vselitvijo ne bo nobenih zapletov. Seveda upam tudi, da bom prišla domov s kakšnim opravljenim izpitom v žepu, z obvladanjem francoščine in veliko mero izkušenj, ki bodo še bolj obogatile moje življenje (ma se to filozofsko sliši ;) ). Najbolj pa me muči današnje in jutrišnje poslavljanje od moje familjice in mojega ljubega. Ma bo že, malo bomo pojokcali pa bo ;)! Kakorkoli, lepo se imejte in se vam javljam z novimi dogodivščinami in fotkami! Aja, še to... upam, da me bo vsaj kdo od vseh najavljenih obiskal!

Toulon ponoči, lepo, a ne? :)

~ SLOVO POLETJU, POZDRAV JESENI :)~

Uh ja, pa je konec poletja. Bom kar pogrešala toplo sončece, kratke rokave, krilca in kratke hlače, morje, izležavanje na plaži, lenarjenje, poletne dogodivščine, itd. Ne morem verjeti, kako hitro mi je šlo teh par mesecev mimo. Včeraj je bil že en mesec mimo odkar sva šla z mojim v Tunizijo. Za tiste, ki še ne veste... v torek, 12.8. sva v zadnjem trenutku rezervirala počitnice, naslednji dan pa sva morala biti že ob 12h na Brniku :). Noro res!!! :) Toda tudi cena počitnic je bila nora!!! 289€ na osebo za en teden v Hammametu, hotel tri ***, polpenzion in vse takse vključene. Bi bil greh ne izkoristiti kaj takšega, če si prost! In imela sva se ful fajn. Izležavanje na peščeni plaži, kopanje v lepem, plavem morju, popoldansko sončenje ob bazenu, medtem ko je dragi igral vaterpolo, občasno cartanje 9-mesečne punčkice Gaje (tam sva spoznala en par s tako malo punčkico :) ), večerni sprehodi po mestu in barantanje, privoščila pa sva si tudi masažo in polet s padalom nad našo plažo. Eno dopoldne pa sva šla na izletek z gusarsko ladjico in je bilo prav fajn :). Druge izlete sva izpustila, saj sva se odločila, da bova tokrat bolj izležavala in si zares odpočila in da ne bova večino časa preživela na avtobusih. Jahanje kamel, podzemna bivališča in druge stvari, ki so značilne za Tunizijo sva doživela že lani, ko sva bila na Djerbi, tako da sva se temu zlahka odrekla. Čeprav priznam, da je še veliko stvari za videt, ma bova šla pa naslednjič, ko se odločiva za Tunizijo na safari varianto, tako da bova res lahko videla še druge stvari.

Naša plažica in prodajalec sadja. Na plaži so prodajali še razne druge stvari: cigarete, rute, mandeljne, itd., en tip pa mi je poskušal prodati celo majhno želvico :))). Ja, Tunizijci bi res še lastno mamo prodali haha.

Ena zaljubljena ;). Sva spoznala tam tudi en par in je moj tipu ˝ukazal˝, da naj naju gre slikat, kako se romantično sprehajava ob morju hehehe, katere nore ideje iz holivudskih filmov, a? :) No, tako da imava zdaj kar veliko takšnih zaljubljenih slikic, ki jih bova lahko kazala najinim bodočim otrokom :))).

Fantje so igrali vsak dan vaterpolo v hotelskem bazenu, ženske pa smo se malo pogovarjale, se nastavljale soncu, občasno sem pazila na malo Gajo, itd. :).

Fantek, v katerega se je moj skoraj zaljubil med čakanjem na družbo, ki si je šla po sladoled.

Tako pa zgleda njihovo pokopališče.

En dan smo šli tudi do centra mesta, v medino, kjer je največja tržnica in kjer imajo največ ˝robe˝. Tudi trgovci so tam najbolj vsiljivi in zoprni. Aja, pa klicali so me kar Shakira, zgleda poznajo samo to blond zvezdnico in so zato takoj še mene tako poimenovali.

Pogled z najinega balkončka. Dobila sva res super sobo! Zvečer pa sva imela pod balkončkom še animacijo, tako da sva si lahko vse ogledala iz sobe s pijačo v roki ;).

Na gusarski ladji. Dogajanje tam je bilo res zabavno in sproščujoče. Seveda pa so na nas tudi malo zaslužili tako, da so nam dajali na glave ptiča in fotkali, potem so nas fotkali z gusarji in seveda na koncu vse te slike prodajali. Toda vseeno se je splačalo, saj je bilo res zanimivo. Gusarji so poskrbeli tudi za animacijo in nas naučili gusarskega plesa, v ceno pa je bilo všteto tudi kosilce: riž, riba, meso, solatka, lubenica, melona in kokakola :). Aja, pa še z ladje smo poskakali v morje in se na kratko okopali. Preden sem splezala nazaj na ladjo, pa sem doživela še skakanje ribic iz vode, ena mi je skoraj v usta skočila :))). Nenavadno res!

Obljubljali so nam tudi to, da bomo videli delfine, toda dokler jih nismo res zagledali, nismo verjeli! In potem smo skakali z enega konca ladje na drugega in vriskali! :) Res je bilo lepo, proti koncu sta kar po dva nenkrat skakala iz vode, nepozabno! ;)

To v zraku sva pa midva haha. Je bil ful lep razgled in tudi nepozabno doživetje!

Čistilke oziroma sobarice so bile zelo prijazne in vsak dan naju je pričakala drugačna kreacija iz rjuh. Tukaj so naju pričakale še rožice, res lepo!

Pa še ena za spomin na lansko Djerbo, ko še nisem pisala bloga ;).

Pa se vrnimo v sedanjost. V zelo bližnji prihodnosti me čaka Erasmus izmenjava. Šla naj bi konec meseca, ampak še nič natančno ne vem, kar me zelo nervira, toda že na samem začetku so zafrknili v Franciji, ker nam še sedaj niso poslali potrdila o sprejemu na faks, kar pomeni, da nimamo še podpisane Erasmus štipendije in še nimamo urejenih vseh birokratskih zadev. Upam, da se bodo kmalu ˝sprtili˝!!! Ja, čakajo me še zanimivi meseci, poročam o vsem! Do takrat pa pozdravček vsem! Pa paaaaaa, pa napišite še kakšen komentar, da usaj vidim, če imam še kakšnega bralca ;).

~ZDAJ PA RES ZADNJIČ... POSLADKI IZ GRENOBLA :)))~

Kar Tanja obljubi, to Tanja stori, zato objavljam še posnetek naše polkice, ki smo jo tako veselo odplesali na večeru predstavitve držav. Eni smo se soočali tudi s padci in posledično uničenimi japonkami, ampak smo pokazali, da se Slovenceljni ne damo, zato smo brez obupovanja nadaljevali s plesom :))). Juhuhuuuuu! :)

~GRENOBLE- ZADNJI DEL~

Uh, končno sem se pripravila do tega, da zaključim ˝pravljico˝ o Grenoblu :) tudi tu, čeprav se je v realnosti zaključila že pred približno 20 dnevi :). V teh 20 dnevih pa se je zgodilo še marsikaj drugega, ampak o tem v naslednjem postu...
Zadnji teden, v meni zelo ljubem francoskem mestecu, je bil zelo pester, prav tako kot vsi prejšnji tedni! ;) Po Marseillu u soboto, sem šla v nedeljo s sošolcem Nejcem in sošolko Ano še peš na Bastille (prvič sem šla gor s ˝télépherique˝, da vam osvežim spomin ;) ) in bila sama nase ponosna, da sem postala taka športnica :). Na poti smo se kar spotili, saj je bila vročina kljub pozni popoldanski uri še vedno ubitačna. Ampak se je splačalo, saj med pohodom na hrib vidiš marsikatero stvar, ki jo ne vidiš, če greš gor z gondolo. Par fotk, ki sem jih ustvarila med pohodom...

Značilni grenobelski trojček, kjer naj bi bila stanovanja...

Utrdba na poti navzgor, ki jo vidiš tako blizu le, če greš peške...

Jaz v bližini nekdanjih zaporov in srečna, da imamo le še par stopničk do vrha :). Do ciljne točke smo potrebovali baje okrog 40 minut, ampak smo se vmes še fotkali in nismo šli zelo hitro.

Stopnice na poti navzdol. Mi smo raje izbrali makadam, saj bi se nam ob gledanju teh stopnic do konca poti še zmešalo :).

Ko smo prišli nazaj v mesto, se je že večerilo, želodčki pa so krulili. Pa smo šli na en kebab, ga z užitkom pojedli v bližnjem parkcu (bil je namreč zelo dober) in se s tramvajem vrnili v študentski dom. Lep konec nedelje, moram priznati :).

In smo že pri zadnjem ponedeljku v Grenoblu. Zjutraj predavanja, popoldne odkrivanje Grenobla. Profesor nas je tokrat peljal v Musée dauphinois, ki se nahaja na poti na Bastille, ampak seveda veliko nižje od vrha ;).


Muzej vsebuje veliko ˝pastirskih stvari˝, saj so nekoč na grenobelskih hribovjih živeli in delali mnogi pastirji. Tam najdemo tudi smuči in sidra in žičnice s ˝praveka˝ :) in še marsikaj drugega.

Ženske smo bile bolj kot nad celotnim muzejem navdušene nad...

Razgledom z vrta :)...

Drevesom na vrtu... :))), ki je bilo zelo primerno za poziranje.

Še najbolj pa smo se navdušile in narežale, ko smo zagledale tale kamen :)))))).

Seveda smo stokrat pozirale zraven, zakrivale končni -s in - atis in se režale ku pečene lisice hahah :). Ja, naš profesor pa nas je baje gledal dol z okna, le kaj si je mislil?! Ampak je za razumet no, navsezadnje smo bile že 3 tedne stran od naših fantičev ;) in so nam takšne stvari veselo skakale po glavi :).

No, v sredo smo si malo oddahnili od muzejev in šli v zavod za načrtovanje družine, kjer so nam povedali že stokrat slišane stvari, zraven smo ˝umirali˝ od vročine, skoraj zaspali in se narežali asistentki od ˝ta glavne˝, ki ji je glava kr padala dol, ker je zaspala enih stokrat vmes :). Smo pa izvedeli eno zanimivo stvar! Ženske morajo v Franciji plačevati kontacepcijske tabletke!!! (Le v tem zavodu jih lahko dobijo zastojn, če je nuja.) In spet smo bili vse presrečne, da živimo v Sloveniji ;). Po končanem predavanju sem šla še na wc in skoraj ostala v njem, ker se vrata brez uporabe sile sploh niso hotela odpreti! Da ne govorim o ubogem stanju stranišča! In spet sem pomislila, kako fajn se imamo v Sloveniji :). Ja, žalostno, da svojo domovino začneš ceniti šele v tujini!
No, naslednji dan (sreda) nas je čakalo veliko stvari! Najbolj smo se veselili večera, ker smo vedeli, da nas čaka internacionalna žurka. Še prej pa seveda... jutranja predavanja, kosilce, muzej. Muzej je bil tokrat katastrofa, vsaj za moje pojme! Najprej nam je vodička 100 let opisovala neko slikico, ki se je nahajala pod ˝rastlinjakasto˝ streho in je bilo po moje 50 stopinj v tistem prostoru!

Muzej Magasin v Grenoblu, ki mi ni bil niti malo všeč

Informativni letak smo uporabljali kot pahljačo in na veliko umirali! Po neskončnosti smo se preselili v notranji del muzeja in se spet čudili sodobni umetnosti (če se ji sploh lahko tako reče!). Na srečo sva bili s sošolko zmenjeni na faksu z našimi animatorji, saj smo morali urediti tehnične stvari glede večera in tako sva prej zapustili nesrečni muzejček! Z veliko truda (vse za Slovénie :) ) nama je končno uspelo dobiti pesem Na Golici in spot I feel Slovenia, kar je bilo sestavni del naše točke na internacionalnem večeru! In potem večer, ki ga ne bomo nikoli pozabili!!! :) Bilo je res super in Slovenijo smo predstavili v najboljši možni luči! Najprej je sošolka pritekla na oder s piščalko in zapiskala. Potem smo kot norci še mi pridirjali na oder :) in ona je zakričala: 1, 2, 3 et maintenant (in sedaj)! Mi pa: La Slovénie!!! (podobnost z Igrami brez meja ni naključna ;) ). In se je začel predvajati spot I feel Slovenia. Vsi smo ga s ponosom gledali, po njem pa je druga sošolka na kratko predstavila našo državo (omenila je lipicance, proteusa, itd.) in napovedala naš ples: polko :))). To pa je bila žurka potem! Smo plesali polko, zraven vriskali kot največji kmetiči in se režali ku prf******! :))) Seveda smo ženske iskale plesalce v publiki, tako da sem plesala najprej z animatorjem Matthiasom, potem pa sem šla iskat najbližnjega možnega, ki se je izkazal za Pakistanca, zavitega v rjuho (to je sodilo v njihovo točko in tipična oblačila). In seveda jaz ne bi bila jaz, če si ne bi naredila sramote :). S Pakistancem sva plesala preblizu stolov in tako sem se spotaknila ob zvočnik in padla kot sem dolga in široka in si zraven spet (!) strgala japonko! Ampak sem seveda ponosno nadaljevala s polko in vriskanjem... bosa!!! :) Na srečo sem imela nogo malo otečeno le prvi dan, drugi dan pa je bila že kot nova! No, naj povem še, da smo razturali in so nam ploskali kot nori, saj smo res naredili vzdušje v dvorani. Za konec je še naša pevka Tina zapela eno francosko od Edith Piaf v zahvalo za lepo bivanje v Grenoblu. In o tem večeru se je še kar govorilo in govorilo, saj so imeli tudi drugi zelo zanimive točke (ampak ne bolj kot mi, ki smo dobili nešteto pohval ;) ). Seveda je naša polka tudi posneta in zraven tudi moj padec! :) Bom dala gor posnetek takoj, ko ga dobim, da se še vi malo narežite! :)

Skupinska fotka Slovencev po koncu internacionalnega večera (pozor, pozor, moja japonka je le provizorična in že neuporabna :))) ).

In je prišel četrtek in konec s predavanji v našem ljubem Grenoblu.

Poslovilna fotka z našo zakon profesorico Yasmine Daas (tretja z desne), ki nas je učila o francoskih medijih.

Popoldne smo še ˝zalili˝ zadnje odkrivanje Grenobla, saj se nam ni dalo v muzej 2. svetovne vojne. In zvečer... Soirée d´adieu (poslovilni večer), ki je potekal kar na vrtu faksa.

Nazdravljanje pred odhodom na zadnji skupni večer :)

Tako smo se še zadnjič malo nažurali in naplesali in že je prišel predzadnji dan, petek, 1.8. 2008. Dan smo preživeli v zadnjih nakupih in druženju med Slovenceljni :). In v pakiranju. V soboto zjutraj pa na tramvaj do centra, na TGV do Lyona, na letalo do Benetk, v avto do Nove Gorice in v avto do mojega doma.

V tramvaju z vso prtljago (včasih je kufer lahko tudi stol ;) ).

In smo bili že doma. En mesec je mignil kot 1 dan, za njim pa je ostalo ogromno spominov, slik, prijateljstev. Bilo je nepozabno!

~GRENOBLE- 4.DEL~

Izobraževanje in hkrati dopustovanje v Grenoblu se počasi bliža koncu. Čez en teden, bom ob tem času že doma in po eni strani me to ful veseli, saj že fuuuuuuuuul pogrešam mojo družinico in mojega ljubega in vse moje prijateljice, po drugi strani pa bom malo pogrešala vse moje sošolce, utrip tukajšnjega študentskega življenja in seveda potovanja :). Ampak se veselim novih izzivov, ki me čakajo! :)))
No, pa naj spet povem, kaj se je dogajalo v tem tednu... V ponedeljek smo začeli z novimi predmeti in moram priznati, da so mi kar všeč. Zjutraj imamo na sporedu gospoda Redouxa, ki nas uči francosko civilzacijo (ker je ura zame prezgodnja kljub zanimivosti predmeta, včasih skoraj zaspim ob gledanju raznih oddaj in tv prispevkov), potem imamo predmet Francoski mediji, ki je ful zanimiv in 2 šolski uri res zelo hitro mineta, popoldne pa imamo spet profesorja Redouxa in predmet Odkrivanje Grenobla. Ta predmet je zelo zanimiv, saj je neobičajen. Pouk namreč ne poteka v učilnici, ampak na terenu. Tako smo prvič malo ˝lutali˝ po Grenoblu, v torek smo bili v École de la paix (dobeseden prevod: Šola miru), nevladni organizaciji, ki se bori proti nasilju v šolah (kljub zanimivi tematiki, sem skoraj zaspala med predavanjem), v sredo smo bili v mestni hiši Saint Martin d´Heres, kjer je bilo res zelo zanimivo, saj niso govorili o političnih zadevah (tega smo se namreč bali), temveč so nas sprejeli zelo gostoljubno in pokazali zanimanje za vsakega posebej, saj jim veliko pomeni to, da širimo francoščino po tujini. Na koncu so nas pogostili z zelo dobrimi slaščicami in sokom. Bilo je res zelo prijetno. V četrtek pa smo šli z istim predmetom v Musée de Grenoble in kljub temu, da mene razne slike in ostala umetnost redko ganejo, sem bila nad tem muzejem zelo navdušena! Muzej je namreč moderna stavba, polna svetlobe in domačnosti in tudi večina del je zelo zanimiva. Najbolj smo se zabavali ob razstavi del sodobne umetnosti nekega nemškega artista, kjer smo videli razne zanimive stvari, npr.: sobo, polno kupčkov riža, kvadrat iz belega marmorja, v katega je ˝umetnik˝ nalil mleko, piramide iz voska, sobo iz voščenih sten in še in še :). Na žalost je bilo v tem delu prepovedano slikati. Smo se pa zabavali, ko je tudi naš profesor kršil pravila. V kvadrat mleka je namreč začel pihati, da bi nam pokazal, da je noter res mleko, a se tudi tega ni smelo, on pa tega ni vedel. Tako je začela ena od kustosinj (a se reče tako?!) kričati: Non, non! :))) On pa se je sramežljivo opravičeval, mi pa smo se zraven muzali :))).
No, toliko o faksu, naj povem še kaj o drugih aktivnostih. V sredo smo imeli plesni večer v Art scene in ker smo le dve navdušeni plesalki, sva se sami napotili v bližnji bar-diskoteko. In bilo je super, saj smo plesale res cel večer in prišle domov po 4h zjutraj :). Seveda sem zato prešpricala prva dva jutranja predmeta in šla direktno gledat Tour de France, saj je potekala tudi čez Grenoble. No, v četrtek zvečer pa smo bili spet povabljeni na eno večerjo k enemu fantu. In smo se spet ˝napokali˝ do onemoglosti :). V petek pa smo bili zvečer spet na koncertu, saj tukaj poteka Cabaret frappé- festival glasbe. V bistvu mi glasba ni ravno všeč, saj so vsi pevci malo ˝extraordinaire˝ (nenavadni), mi je pa všeč dogajanje, ki se odvija ob koncertu, saj se tam vedno zbere veliko ljudi, ki poslušajo in plešejo, ne glede na to, kakšna zvrst muzike se igra.
Pa smo že pri vikendu. Ker je bil izlet v Lyon odpovedan zaradi premalo prijavljenih, sem se prijavila za Marseille. In ni mi žal! Včeraj sem namreč končno prišla na svoj račun in se končno kopala in se sončila!!! Jeeeeeeeeeeeeeeeeeeeej! :))) Najbolj sem bila seveda navdušena nad plažo in morjem, saj sem pričakovala, da bo vse bolj ubogo! Od večine ljudi sem namreč slišala, da je Marseille grdo mesto. Ampak ni! Vsaj obalni pas je super! Plaža je iz belega peska, morje pa je lepe plave barve! Kljub temu, da bi lahko šla na kakšen ogled, sem se raje odločila za plažo. In uživala tistih nekaj uric! Več bodo seveda spet povedale slikice...

Na enem od koncertov Cabaret frappé-ja, na slikici Maja, Julien (tip, ki mi je narihtal internet, zato vsa hvala in čast njemu :))) ), Tina in jaz

Tour de France... Kolesarji so šli zelo hitro, zato taka zamegljenja fotka :))

Brez rumene barve na Tour de France seveda ne gre :)

Ena od umetnosti v Musée de Grenoble... Ja, tudi ostanki zajtrka so lahko umetnost haha :)


Ta slika mi je bila pa zelo všeč in bi jo imela v spalnici ali pa dnevni sobi, ne glede na porno vsebino :)))

Tudi egipčanski sarkofagi so mi bili zelo všeč :) (aja, pa nimam samo te rumene majice, kot mogoče zgleda hehe, zgleda smo se veliko slikali, ko sem bila v tej majici ;) )

Na večerji pri Todu (levo na sliki), desno je moja sošolka Sandra in njen fant, ki nas zabava s slovenskimi besedami :)

Na poti v Marseille smo se ustavili v Sisteronu, ki je tako kot večina francoskih mest, zelo urejeno in lepo mestece

Citadelle de Sisteron- trdnjava s Sisteronu

Prihod v Marseille... Na sliki Jelena, Nataša (ja, celo Srbkinje smo spoznale na avtobusu in tako smo pričali i srpski ;) ), jaz in Irena

Do morja smo hodile več kot 1 uro, ampak se je splačalo... Na sliki dooooolga ulica, ki vodi do plaže

Lepi David malo pred plažo :)

Navdušenje nad Plage de David oziroma Plage Prado... bel pesek in plavo morje... super!!!! :)

Na plaži v Marseillu te dni poteka svetovno prvenstvo v fuzbalu na plaži in daje plaži poseben utrip, saj se sliši ploskanje množice gledalcev in zvok bobnov.

Na poti iz Marseilla v Grenoble, smo se na hitro ustavili še v Aix-en-Provence in seveda tudi v tem mestu ni manjkalo fontan (očitno morajo imeti vsa francoska mesta neko vodo, pa naj bo to morje, jezero, reka, potoček ali pa fontana :))

Pa še slikice moje sobice :)...




Sedaj je konec z ekskurzijami. Danes sem se prvič, odkar sem tukaj, zbudila brez budilke, saj imam cel dan prost! V naslednjih dneh nas čaka še malo pouka, v sredo imamo internacionalni večer, kjer bo vsak narod imel neko svojo predstavitveno točko, v četrtek imamo poslovilni večer, v soboto pa na tramvaj do Grenobla, potem na vlak do Lyona, na letalo do Benetk in z vlakom ali avtom do doma. Hitro je šlo ja! Bom poročala še o nadaljnjem dogajanju! Lep pozdravček vsem v Slovenijo! Poljupčki***