~PRAGA- KRALJICA MED PRESTOLNICAMI~

Evo, končno spet pišem malo na tale moj blog. Ja, so bili izpiti, tako da ni bilo časa pisati ;). No današnji post bom posvetila Pragi, prestolnici Češke, kjer sem še s svojim fantom in še dvema kolegicama in njunima ˝prikolicama˝ (ta izraz sem nekomu ukradla, ker mi je ušeč ;)) dočakala letošnje novo leto. Za Prago sem se odločila bolj zaradi želje moje bivše cimre. In smo šli. In ni mi žal, saj sem se v Prago kar zaljubila! Všeč so mi bile uličice, trgi, prekrasna okrasitev, trgovine, njene kulturne in zgodovinske znamenitosti, njena domačnost, všeč mi je bila enostavnost uporabe metroja, itd., itd. In kaj si je vredno ogledati v Pragi? Ja, Praga ne bi bila Praga brez Karlovega mostu, ki je okrašen s številnimi kipi, brez Hradčanov, velikega grajskega kompleksa, brez Staromestnega trga s Staro mestno hišo in njeno astronomsko uro iz 15. st., brez reke Vltave, brez Zlate uličice, kjer je neko obdobje svojega življenja živel tudi slavni Franz Kafka,... Seveda pa je Praga znana tudi po svojem pivu (npr. Staropramen, Branik) in po svoji kuhinji (češki kruhovi cmoki in golaž z brusnicami in smetano), kar smo seveda morali tudi sprobati. Piva sicer ne pijem in ga zato nisem poskusila, sem pa zato navalila na češko prehrano, a mi sploh ni bila všeč! Golaž je bil sladek in po nekaj grižljajih sem imela tega okusa že vrh glave in sem že veselo pogledovala proti mojemu dragemu, ki si je naročil kar dve kosili, ki sta bili seveda veliko bolj okusni, vsaj za moje pojme no (pohan sir in krompir in dunajski zrezki :)). No, pa kaj bi nakladala, bodo fotke več povedale :).

To je pa tale urca, o kateri sem prej pisala. Pod njo se prebivalci Prage dobivajo, kot se mi dobivamo na Prešercu :).

To je pa en stolpič. Vodička nam je povedala eno zanimivo legendico glede njega. Ko gre neporočena ženska skozi, ne sme govoriti, v nasprotnem primeru, se ne bo nikoli poročila. Seveda smo se vsi namuznili, ampak ženske smo bile pa vseeno tiho, ko smo šli skozi. Mene je pa seveda moj ljubi veselo zafrkaval. In potem še dodal: Uh, treba še kdaj to ponovit, redkokdaj je tako tiho, kot je bilo sedaj :)) :P.

To je pa Češki most, s tega mostu se spustiš čisto k reki in že se gre lahko na izlet z ladijco po Vltavi, kjer ob pijački in jedački lahko uživaš v nočnih lepotah te prelepe prestolnice (mi smo to seveda storili ;)). Ob tem mostu smo se vedno dobivali tudi, da nas je avtobus potem odpeljal v hotel.

To je pa že del Hradčanov, ki jih sestavlja več palač in rezidenc. Tu je tudi predsednikova palača, najdemo pa tudi nekaj slovenskega: Plečnikovo delo (glej par slikc naprej).

Takšna 2 vojačka pa najdemo pred Hradčani. Držita se zelo resno, stojita zravnano in zelo mirno kljub vsem norcem, ki se fotkamo z njimi. No jaz sem se slikala z mojim ljubim in sem stala na tisti strani, kjer drži puško in sem bila kar par cm stran od njega, ker me ga je bilo kar strah. Ful grdo gledajo! Drugače pa nam je vodička rekla, da so določeni pogoji, da si lahko eden od te straže. Poleg tega, da je moški vojak, mora bit še določene višine in lepšega izgleda, karkoli že to pomeni :). Drugače pa se menjajo na vsaki 1 ali 2 uri.

Tole je pa cerkev sv. Vida, ki tudi spada pod Hradčane. Gradili so jo pa več stoletij, saj je res zelo dodelana (to je le ena perspektiva tele cerkve).

Tale stolpič na levi je pa Plečnikov. Ker so njegov vrh odbili, ko so ga sem pripeljali, so potem dodali le to piramidico na vrh. Drugače pa nekateri niso marali Plečnikovega dela v Pragi, ker je bil premoderen in nekega dne je našemu Joškotu prikipelo in je pobral šila in kopita in ni nič več ustvaril v Pragi. Drugače pa v sklopu Hradčanov najdemo še Plečnikov vrt in Plečnikova očesa (to so take lučke v obliki očesa :) ).

Evo, to je pa ena od hišic v Zlati uličici. Hišice so bile zelo zelo majhne, v njih so pa živeli stražarji, pa tudi razni umetniki. V tej je živel nekaj časa pisatelj Franz Kafka. Sedaj v njih najdemo trgovinice, muzej orožja in oklepov, itd.
To je pa nekaj za moške. Nogometni stadion Strahovo, ki pa smo ga žal le obvozili, zato tudi slika iz busa.

Pogled na Prago ob spuščanju s Hradčanov.

To je pa slikano na Karlovem mostu. Poleg vseh umetnikov, ki tu ustvarjajo, je dogajanje popestril stričko, ki je navdušeno igral na tole napravico. Uh, imam tudi posnetek tega, mi kar obudi spomine :).

Tole je pa najlepše okrašeno naravno drevo, kar sem jih kdaj videla. Žal na sliki ni tako lepo, v živo pa si kar tiho od lepote drevesa :), res je bilo nekaj posebnega, kot v pravljici. Pohvalno: pod drevesom je pisalo, da so lučke ekološke :).

Tukaj pa je nekaj najlepšega. Angelček s piščalko. Bila sta 2, vsak na eni strani. Ja, to slikco sem mogla dat, tudi če sva tudi mi2 gor, ker sem bila ob teh dveh angelčkih čisto stopljena, ker sta mi bila res tako zelo všeč. Pa je padla tista moja o anonimnosti... :). No, upam, da bo tudi v Ljubljani kdaj videti takšno čudo okraševanja.

Pa sem končno prispela na konec pripovedke o pravljici Prage. Upam, da sem koga prepričala in si bo šel tudi zaradi tega prispevka ogledat tole mestece. Jaz upam, da se še kdaj vrnem ;).

P.S.: Ker pa ni vse popolno... ima tudi Praga svoje pomankljivosti. Pazite se natakarjev, ki si hočejo zaračunati mastne napitnine, izogibajte se barčkov sredi centra, ker imajo peklenske cene (mi smo dali za 1 kapučin, 2 čaja in 5 vročih čokolad čez 25evrov oziroma 650 čeških kron) in baje je v Prago bolje spomladi, saj zna biti pozimi zelo mrzla (mi smo imeli srečo, saj ni bilo snega, pa tudi stopinje niso padle pod -5 stopinj ;) ).