torek, 8. april 2008

~KO SE JE POTREBNO ODLOČITI...~


Joj, to življenje je res lepo... Samo zna biti pa tudi težko... Sploh kar se tiče odločitev. In jaz sem včasih takooo zelooooooo neodločna oseba. Začne se s tem, da v trgovini zagledam lepe sandalčke in probam številko 39 in potem še 4o in ne vem, katera mi je bolj prav. In potem stojim 100 let pred ogledalom in se gledam in merim in težim kolegici in še vedno gledam... Potem vprašam še prodajalko, kaj misli. In potem se še malo gledam. In po 100 letih celo kupim. In potem se še doma sprašujem, če sem prav izbrala. Ma katastrofa! Isto je na kosilu. Kljub temu, da sem lačna za umret, se včasih ne znam odločiti. Pica ali zelenjavni riž? Ali mi bolj diši mesna lazanja? Joooj, kaj pa če bi gratinirano polento s šampinjoni? Na koncu grem že sama sebi na živce! No, vsaj v mehiški vedno vem, kaj bom jedla :). No, ma dobro, to so še majhne odločitve... Kaj pa kar se tiče velikih stvari? Naj povem en primer... Vedno sem govorila, da jaz ne bom šla na Erasmus izmenjavo, pa čeprav bi mi to še kako prav prišlo, saj študiram jezik. No in potem pride leto 2007, malo težav na faksu, profesorica mi svetuj naj grem, tudi sama ugotovim, da bi mogla iti, saj je to enkratna priložnost (Erasmus štipendije namreč ne dobiš pri 50 :) ). No in sem se celo prijavila in tako presenetila vse bližnje, še najbolj pa sebe! In zdaj me spet meče. Trenutno imava z ljubim super obdobje (tok, tok) in se fuuuuuul štekava in v takšnih obdobjih mi je najtežje. Strah me je it v drugo državo za 4 mesece! Bojim se namreč, da bo za enega od naju začelo veljati: Daleč od oči, daleč od srca. Tega pa nočem, saj mi najina veza pomeni več kot bodoča kariera! In profesorica sem lahko tudi brez te izmenjave. No, čeprav bom verjetno boljša profesorica, če bom poznala tudi kulturo, civilizacijo... Eh, ne vem, me prav zanima, kaj se bom potem odločila... Upam, da bom dovolj pogumna, da bom šla in naredila nekaj zase. Zraven pa dala še najino zvezo na preizkušnjo... Ja, odločati se ni lahko, ampak se je potrebno, saj je to del našega vsakdanjika.

2 komentarja:

Nihljaj pravi ...

Glede odločanja so zame najhujši trenutki, ko imam pms. Takrat ne vem niti ali bi šla levo ali desno. Načelom pa se imam za izredno odločen osebek :) Tako bo in pika, se ne oziram nazaj hehe. In ponorim ob ljudeh, ki ne vejo kako bi se odločili za čisto najmanjšo stvar ... nimam nekega potrpljenja, ker se mi zdi to eno veliko kompliciranje :)

Kar se tiče izmenjave pa - verjamem, da je težka odločitev, ampak to delaš zase. Ne bo ti žal. Poleg tega obstaja internet in sta lahko na vezi še več kot zdaj :)

Izgubljena. pravi ...

Hah:P - ti se vsaj Celo kupiš, jaz potem oboje zabrišem nazaj na polico:D

Imaš pa prav - odločitve so del vsakdanjika in je nujno, da se naučimo znat odločat... Verjetno tudi pride z življenjem to "znanje" in po tej logiki si mladi lahko privoščimo "neodločnost":)