~GRENOBLE- ZADNJI DEL~

Uh, končno sem se pripravila do tega, da zaključim ˝pravljico˝ o Grenoblu :) tudi tu, čeprav se je v realnosti zaključila že pred približno 20 dnevi :). V teh 20 dnevih pa se je zgodilo še marsikaj drugega, ampak o tem v naslednjem postu...
Zadnji teden, v meni zelo ljubem francoskem mestecu, je bil zelo pester, prav tako kot vsi prejšnji tedni! ;) Po Marseillu u soboto, sem šla v nedeljo s sošolcem Nejcem in sošolko Ano še peš na Bastille (prvič sem šla gor s ˝télépherique˝, da vam osvežim spomin ;) ) in bila sama nase ponosna, da sem postala taka športnica :). Na poti smo se kar spotili, saj je bila vročina kljub pozni popoldanski uri še vedno ubitačna. Ampak se je splačalo, saj med pohodom na hrib vidiš marsikatero stvar, ki jo ne vidiš, če greš gor z gondolo. Par fotk, ki sem jih ustvarila med pohodom...

Značilni grenobelski trojček, kjer naj bi bila stanovanja...

Utrdba na poti navzgor, ki jo vidiš tako blizu le, če greš peške...

Jaz v bližini nekdanjih zaporov in srečna, da imamo le še par stopničk do vrha :). Do ciljne točke smo potrebovali baje okrog 40 minut, ampak smo se vmes še fotkali in nismo šli zelo hitro.

Stopnice na poti navzdol. Mi smo raje izbrali makadam, saj bi se nam ob gledanju teh stopnic do konca poti še zmešalo :).

Ko smo prišli nazaj v mesto, se je že večerilo, želodčki pa so krulili. Pa smo šli na en kebab, ga z užitkom pojedli v bližnjem parkcu (bil je namreč zelo dober) in se s tramvajem vrnili v študentski dom. Lep konec nedelje, moram priznati :).

In smo že pri zadnjem ponedeljku v Grenoblu. Zjutraj predavanja, popoldne odkrivanje Grenobla. Profesor nas je tokrat peljal v Musée dauphinois, ki se nahaja na poti na Bastille, ampak seveda veliko nižje od vrha ;).


Muzej vsebuje veliko ˝pastirskih stvari˝, saj so nekoč na grenobelskih hribovjih živeli in delali mnogi pastirji. Tam najdemo tudi smuči in sidra in žičnice s ˝praveka˝ :) in še marsikaj drugega.

Ženske smo bile bolj kot nad celotnim muzejem navdušene nad...

Razgledom z vrta :)...

Drevesom na vrtu... :))), ki je bilo zelo primerno za poziranje.

Še najbolj pa smo se navdušile in narežale, ko smo zagledale tale kamen :)))))).

Seveda smo stokrat pozirale zraven, zakrivale končni -s in - atis in se režale ku pečene lisice hahah :). Ja, naš profesor pa nas je baje gledal dol z okna, le kaj si je mislil?! Ampak je za razumet no, navsezadnje smo bile že 3 tedne stran od naših fantičev ;) in so nam takšne stvari veselo skakale po glavi :).

No, v sredo smo si malo oddahnili od muzejev in šli v zavod za načrtovanje družine, kjer so nam povedali že stokrat slišane stvari, zraven smo ˝umirali˝ od vročine, skoraj zaspali in se narežali asistentki od ˝ta glavne˝, ki ji je glava kr padala dol, ker je zaspala enih stokrat vmes :). Smo pa izvedeli eno zanimivo stvar! Ženske morajo v Franciji plačevati kontacepcijske tabletke!!! (Le v tem zavodu jih lahko dobijo zastojn, če je nuja.) In spet smo bili vse presrečne, da živimo v Sloveniji ;). Po končanem predavanju sem šla še na wc in skoraj ostala v njem, ker se vrata brez uporabe sile sploh niso hotela odpreti! Da ne govorim o ubogem stanju stranišča! In spet sem pomislila, kako fajn se imamo v Sloveniji :). Ja, žalostno, da svojo domovino začneš ceniti šele v tujini!
No, naslednji dan (sreda) nas je čakalo veliko stvari! Najbolj smo se veselili večera, ker smo vedeli, da nas čaka internacionalna žurka. Še prej pa seveda... jutranja predavanja, kosilce, muzej. Muzej je bil tokrat katastrofa, vsaj za moje pojme! Najprej nam je vodička 100 let opisovala neko slikico, ki se je nahajala pod ˝rastlinjakasto˝ streho in je bilo po moje 50 stopinj v tistem prostoru!

Muzej Magasin v Grenoblu, ki mi ni bil niti malo všeč

Informativni letak smo uporabljali kot pahljačo in na veliko umirali! Po neskončnosti smo se preselili v notranji del muzeja in se spet čudili sodobni umetnosti (če se ji sploh lahko tako reče!). Na srečo sva bili s sošolko zmenjeni na faksu z našimi animatorji, saj smo morali urediti tehnične stvari glede večera in tako sva prej zapustili nesrečni muzejček! Z veliko truda (vse za Slovénie :) ) nama je končno uspelo dobiti pesem Na Golici in spot I feel Slovenia, kar je bilo sestavni del naše točke na internacionalnem večeru! In potem večer, ki ga ne bomo nikoli pozabili!!! :) Bilo je res super in Slovenijo smo predstavili v najboljši možni luči! Najprej je sošolka pritekla na oder s piščalko in zapiskala. Potem smo kot norci še mi pridirjali na oder :) in ona je zakričala: 1, 2, 3 et maintenant (in sedaj)! Mi pa: La Slovénie!!! (podobnost z Igrami brez meja ni naključna ;) ). In se je začel predvajati spot I feel Slovenia. Vsi smo ga s ponosom gledali, po njem pa je druga sošolka na kratko predstavila našo državo (omenila je lipicance, proteusa, itd.) in napovedala naš ples: polko :))). To pa je bila žurka potem! Smo plesali polko, zraven vriskali kot največji kmetiči in se režali ku prf******! :))) Seveda smo ženske iskale plesalce v publiki, tako da sem plesala najprej z animatorjem Matthiasom, potem pa sem šla iskat najbližnjega možnega, ki se je izkazal za Pakistanca, zavitega v rjuho (to je sodilo v njihovo točko in tipična oblačila). In seveda jaz ne bi bila jaz, če si ne bi naredila sramote :). S Pakistancem sva plesala preblizu stolov in tako sem se spotaknila ob zvočnik in padla kot sem dolga in široka in si zraven spet (!) strgala japonko! Ampak sem seveda ponosno nadaljevala s polko in vriskanjem... bosa!!! :) Na srečo sem imela nogo malo otečeno le prvi dan, drugi dan pa je bila že kot nova! No, naj povem še, da smo razturali in so nam ploskali kot nori, saj smo res naredili vzdušje v dvorani. Za konec je še naša pevka Tina zapela eno francosko od Edith Piaf v zahvalo za lepo bivanje v Grenoblu. In o tem večeru se je še kar govorilo in govorilo, saj so imeli tudi drugi zelo zanimive točke (ampak ne bolj kot mi, ki smo dobili nešteto pohval ;) ). Seveda je naša polka tudi posneta in zraven tudi moj padec! :) Bom dala gor posnetek takoj, ko ga dobim, da se še vi malo narežite! :)

Skupinska fotka Slovencev po koncu internacionalnega večera (pozor, pozor, moja japonka je le provizorična in že neuporabna :))) ).

In je prišel četrtek in konec s predavanji v našem ljubem Grenoblu.

Poslovilna fotka z našo zakon profesorico Yasmine Daas (tretja z desne), ki nas je učila o francoskih medijih.

Popoldne smo še ˝zalili˝ zadnje odkrivanje Grenobla, saj se nam ni dalo v muzej 2. svetovne vojne. In zvečer... Soirée d´adieu (poslovilni večer), ki je potekal kar na vrtu faksa.

Nazdravljanje pred odhodom na zadnji skupni večer :)

Tako smo se še zadnjič malo nažurali in naplesali in že je prišel predzadnji dan, petek, 1.8. 2008. Dan smo preživeli v zadnjih nakupih in druženju med Slovenceljni :). In v pakiranju. V soboto zjutraj pa na tramvaj do centra, na TGV do Lyona, na letalo do Benetk, v avto do Nove Gorice in v avto do mojega doma.

V tramvaju z vso prtljago (včasih je kufer lahko tudi stol ;) ).

In smo bili že doma. En mesec je mignil kot 1 dan, za njim pa je ostalo ogromno spominov, slik, prijateljstev. Bilo je nepozabno!